V četrtek, 22. aprila 2021, smo na OŠ Livada organizirali zaključni posvet petletnega projekta, Izzivi medkulturnega sobivanja, ki smo ga naslovili To smo mi. Preko sto prijavljenim udeležencem smo preko aplikacije ZOOM pokazali, s katerimi izzivi smo bili soočeni pri delu na daljavo, glede na to, da imamo na šoli večje število učencev, katerih slovenščina ni materni jezik.
Posvet smo začeli s šolsko himno pevskega zbora, pod vodstvom učiteljice Hane Mačkovšek. Besedilo himne veliko pove o našem delu: učenje, različne dejavnosti, šport … Tako različni, a v skupnem duhu, vse to nas bogati.
Sledil je uvodni nagovor multiplikatorke, glavne organizatorke, Slađanje Jović Mićković, ki je predstavila, kako smo se spopadali z izzivi pri delu na daljavo. Livada je ena izmed 15 konzorcijskih šol, na katerih je potekal projekt Izzivi medkulturnega sobivanja, ki se je začel septembra 2016 in se zaključuje v letošnjem avgustu. Vključenih je več kot 670 otrok iz več kot 30 držav. Največ otrok prihaja prav iz naše šole. Pri nas so vedno zelo dobro sprejeti, pričakamo jih z dobrodošlico v več jezikih, ključni poudarek je na učenju slovenščine in učni pomoči, na intenzivnem tečaju slovenščine po dve uri na dan od septembra do novembra, nato pa po eno uro na dan vsak dan. Glede na didaktična poročila je v učenje vključen tudi praktični pouk, v projektu sodelujejo tudi ostali strokovni sodelavci, vabimo strokovnjake in predstavnike lokalnega okolja, hkrati pa organiziramo tudi aktivnosti za ohranjanje maternega jezika naših učencev. V času počitnic smo organizirali zabavne aktivnosti, tudi računalniški tečaj – ravno tu se je izkazal zelo velik odziv tako učencev kot staršev. Praznovali smo rojstne dneve, praznike, običaje …
Po vrnitvi v šolo je nastala anketa o delu na daljavo. Izkazalo se je, da je bilo v tem času najtežje najmlajšim učencem, največja ovira je bila delo z računalniki, zato je bilo potrebno veliko idej za spodbudo dela, tako je nastalo veliko posnetkov različnih ur s poudarkom na slikovnem materialu, gibu … Prednost posnetkov se je izkazala v tem, da si otrok lahko posnetek večkrat predvaja, da zaupa vase, zaupa v svoje sposobnosti, ohranja stik s slovenskim jezikom. Pogosto je bil posnetek edini stik z jezikom tudi in predvsem za družine, ki ne znajo jezika (predstavila učiteljica Nataša Novak Kušar).
Po tem smo svoje delo predstavili še nekateri učitelji, ki smo v času dela na daljavo skrbeli, da so bili učenci dovolj motivirani, da so lahko sledili učnemu procesu.
Učiteljica Klavdija Selčan je bdela nad računalniškimi zagatami, prav tako pa je organizirala delo učencev 3. razreda, katerih razredničarka je. V času dela na daljavo sta se jim pridružila dva učenca priseljenca, ki sta lepo sodelovala na daljavo, učiteljica je pripravila ppt s posnetki, da so učenci slišali slovenski jezik, prav tako si je pomagala s spletnimi slikami, SSKJ, prevajalnikom … Na primeru Andersenove pravljice, Kraljična na zrnu graha, je predstavila primer ure na daljavo.
Učiteljica Tjaša Gale, ki bdi nad paralelko tretjega razreda, je predstavila primer ure obravnave svojilnih pridevnikov in poštevanke za učence priseljence. Prikazala je primer animacije za učenje težjih slovničnih struktur in deljenja.
Marjeta Bilban poučuje v 4. razredu – predstavila je individualno delo na daljavo z učenko tujko. Prva ura je potekala v angleščini. Učenka je učiteljico naučila napisati ime v arabščini. Učiteljica Marjeta poudarja, da učencu tujcu vedno ponudi adaptacijski čas in mu dodeli učenca tutorja. Nato so njuna srečanja potekala ob družbi z igračo – poslužuje se likov znanih smrkcev. Začeli sta z opisom osebe, najprej je potekal prevod iz učenkinega jezika v angleščino – pravzaprav sta poučevali druga drugo. Pomembno je bilo osvajanje besedišča, šele nato je prišel na vrsto zapis. Uporaba lutke hitro prinese nasmeh na obraz in motivira učence. Na koncu je učenka sama sestavila kratko besedilo.
Pri pouku na daljavo so učenci pogrešali svoje sošolce, učitelji pa poučevanje v živo. Učencem so najbolj pomagali starši, učitelji, sošolci …
Glasbena in likovna umetnost imata veliko pozitivnih učinkov na učence priseljence. Preko likovne umetnosti učiteljica Natalija Veselič Martinjak navezuje prve stike z novimi učenci priseljenci. Pri uvajanju le-teh je pomembno vizualno sporazumevanje – učiteljica začne komunikacijo preko slike, preko nje pa učenci spoznavajo kulturo drug drugega. Učenci poiščejo svoj domači kraj na zemljevidu, narišejo svoje najljubše drevo – kot nek simbol države, prav tako živali, ki so značilne za njihovo okolje … temu sledi primerjava s Slovenijo kot njihovo novo državo.
Sledil je posnetek predstave Strah pred tujci (Marija Velkovrh Petrič): hčerka in oče gresta na rojstni dan k sošolki temne polti, oče pa se boji črncev. Presenečen je nad gostoljubjem tuje družine. Na koncu celo prebere pravljico, družina pa ga postreže s torto. Tako se znebi predsodkov in si pridobi nove prijatelje. Učitelj Kristijan Jeršin Tomassini je s poukom na daljavo učencem približal gibanje Zemlje. Oblikoval je kratke, jedrnate ppt posnetke, podkrepljene s slikami, nato je posnel svoje predavanje, tako da so učenci lahko večkrat pogledali dane vsebine. Vsebino je prevedel tudi v angleščino in oblikoval prilagojeno vsebino v slovenščino. Učiteljica Mateja Drobnič Herman je predstavila anketo, ki so jo izvedli v prvi triadi. V času šolanja na daljavo smo se vsi veliko trudili. A pogrešali smo naše razrede, šolske klopi, tablo….. Učiteljica Alenka Trauner je delala z učenci, ki prihajajo iz neslovanskih jezikovnih območij (farsi, francoščina, angleščina, hindu …). Potrebno je bilo neprestano utrjevanje osvojenega besedišča, ponavljanje, saj se vse le-to hitro pozabi, če se sproti ne ponavlja. Poudarek je bil na besedišču iz vsakdanje rabe, pri tem si je pomagala s slikovnim gradivom, šele nato je sledilo poimenovanje in osvajanje osnovnih navodil. Učenci se učijo »iz nič«, nimajo izkušenj, zato je še toliko težje. Vsem je skupen cilj, da učenci ne izgubijo motivacije, da ne odnehajo, ne obupajo. Predelano snov je potrebno utrjevati, popestriti s križankami, kvizi, pantomimo, športno aktivnostjo. Učiteljica Slađana poudarja, da so vedno na koncu ur imeli neformalni pogovor, preko katerega so lahko reševali različne težave. Veliko vlogo v času pouka na daljavo je imela tudi Svetovalna služba. Samir Haznadar, svetovalni delavec, je bil ves čas na voljo staršem in učencem. Nekateri starši so izgubili službo, ali pa so se soočali s še hujšimi težavami. Najbolj pomembno pri tem je bilo, da se zaščiti otroka. Vildana Suljić je preko pouka gospodinjstva dosegla, da so učenci spoznali različne kulinarike. Cilj je bil, da družine kvalitetno preživijo skupen čas in se med seboj še bolj povežejo. Pridružili so se projektu RK, Drobtinice, in iz paketa, ki so ga dobili, pripravili čim več jedi. Otroci so se z veseljem odzvali in tudi preko take vrste pouka osvajali besedišče. Učenka Romi Romić je v času pouka na daljavo sestavila kar nekaj pesmi. Pod mentorstvom učiteljice Mete Rogelj je predstavila dve pesmi, povedala o svojem doživljanju in pomenu maternega jezika in pomenu slovenščine, prav tako pa je spregovorila tudi o svojih načrtih za prihodnost. Obe predstavljeni pesmi bosta del pesniške zbirke z naslovom Dotiki, katero bodo ilustrirali njeni sošolci. Ko bo izdana, bo vsak učenec tudi prejel po en izvod le-te. Zaključno misel je povzel ravnatelj, Goran Popović, ki je poudaril, da smo pokazali delček tega, kar delamo, da hkrati delamo še veliko več. Dosegli smo, da večina učencev ve, kaj jim pomeni šola in da si želijo, da so v šoli. Dogodek je snemala RTV SLO in smo ga zaključili z zaključnim plesom, Jerusalema pod vodstvom učiteljice Ksenje Filipič. (Besedilo: Mata Rogelj, foto Marjeta Bilban)
