Po šoli se je šepetalo, da bomo dobili obisk. Obiskal nas bo prvi mož, ki obdaruje. Miklavž je te dni že hodil po Sloveniji. O tem smo pripovedovali sošolcem in učiteljicam. Danes smo imeli nenavadne izgovore, da smo šli lahko pokukat, kje se nahaja dobri mož. Največkrat nas je tiščalo lulat. Samo, da bi bili prvi med prvimi, ki bi ga ugledali.
Pa ga kar ni bilo in ni bilo…
Naenkrat pa…
Prestrašil nas je strašljiv krik. Parkelj je zakričal na ves glas. Iz naših grl pa nazaj: »Parkeljci!« Poleg njega je hodil tudi g. ravnatelj. Hm, nas je zatožil Miklavžu, kaj vse smo mu ušpičili letos. To je ostala neraziskana skrivnost. Najprej so šli v prvi in drugi razred. Nato pa v višje razrede. V 4. a so se učili, kako se preprečuje poškodbe. V 3. a so se ukvarjali s tem, kako se pride na svet. Učencev in učiteljice iz 3. b ni bilo, ker so imeli zdravniški pregled. V 4. b pa smo izdelovali avtomobilček na zračni pogon. Vsak izmed nas je dobil bombon. Zaželeli pa smo si tudi fotografiranja z Miklavžem. Miklavž je odšel dalje, ker ga je čakalo delo, prav tako, kot tudi nas. (Foto in besedilo: Marjeta Bilban)